Gostota bentonitnega gnojevke
1. Razvrstitev in učinkovitost gnojevke
1.1 Razvrstitev
Bentonit, znan tudi kot bentonitna kamnina, je glinasta kamnina z visokim odstotkom montmorilonita, ki pogosto vsebuje majhno količino ilita, kaolinita, zeolita, glinenca, kalcita itd. Bentonit lahko razvrstimo v tri vrste: bentonit na osnovi natrija (alkalna tla), bentonit na osnovi kalcija (alkalna prst) in naravno beljenje zemlja (kisla tla). Med njimi bi lahko bentonit na osnovi kalcija razdelili tudi na bentonite na osnovi kalcija in natrija ter bentonite na osnovi kalcija in magnezija.

1.2 Zmogljivost
1) Fizične lastnosti
Bentonit je v naravi bel in svetlo rumen, pojavlja pa se tudi v svetlo sivi, svetlo zeleno rožnati, rjavo rdeči, črni itd. Bentonit se razlikuje po togosti zaradi svojih fizikalnih lastnosti.
2) Kemična sestava
Glavne kemične sestavine bentonita so silicijev dioksid (SiO2), aluminijev oksid (Al2O3) in voda (H2O). Včasih je visoka tudi vsebnost železovega oksida in magnezijevega oksida, kalcij, natrij, kalij pa so pogosto prisotni v bentonitu v različnih vsebnostih. Vsebnost Na2O in CaO v bentonitu vpliva na fizikalne in kemijske lastnosti ter celo tehnologijo postopka.
3) Fizikalne in kemijske lastnosti
Bentonit izstopa po svoji optimalni higroskopnosti, in sicer ekspanziji po vpijanju vode. Število ekspanzije, ki vključuje absorpcijo vode, doseže visoko do 30-krat. Lahko ga dispergiramo v vodi, da tvorimo viskozno, tiksotropno in mazljivo koloidno suspenzijo. Po mešanju z drobnimi odpadki, kot so voda, gnojevka ali pesek, postane voljen in lepljiv. Sposoben je absorbirati različne pline, tekočine in organske snovi, največja adsorpcijska zmogljivost pa lahko doseže 5-kratno težo. Površinsko aktivna kislinska belilna zemlja lahko adsorbira obarvane snovi.
Fizikalne in kemijske lastnosti bentonita so v glavnem odvisne od vrste in vsebnosti montmorilonita, ki ga vsebuje. Na splošno ima bentonit na osnovi natrija boljše fizikalne in kemijske lastnosti ter tehnološko učinkovitost kot bentonit na osnovi kalcija ali magnezija.
2. Neprekinjeno merjenje bentonitne gošče
TheLonnmeterinlinebentoniteslurrygostotameterje na spletumerilnik gostote pulpepogosto uporablja v industrijskih procesih. Gostota gnojevke se nanaša na razmerje med težo gnojevke in težo določene količine vode. Velikost gostote gnojevke, izmerjene na kraju samem, je odvisna od skupne teže gnojevke in ostankov vrtanja v gnojevki. Vključiti je treba tudi težo primesi, če obstajajo.
3. Uporaba gnojevke v različnih geoloških pogojih
Težko je izvrtati luknjo v plasti peska, gramoza, prodnikov in zlomljenih območij za boljše vezivne lastnosti med delci. Ključ do problema je v povečanju vezne sile med delci in uporablja gnojevko kot zaščitno oviro v takih slojih.
3.1 Vpliv gostote gnojevke na hitrost vrtanja
Hitrost vrtanja se zmanjšuje z večanjem gostote gnojnice. Hitrost vrtanja se znatno zmanjša, zlasti če je gostota gnojnice večja od 1,06-1,10 g/cm3. Večja kot je viskoznost gošče, nižja je hitrost vrtanja.
3.2 Vpliv vsebnosti peska v gnojevki na vrtanje
Vsebnost kamnitih ostankov v gnojevki predstavlja tveganje pri vrtanju, kar povzroči nepravilno očiščene luknje in posledično zagozdenje. Poleg tega lahko povzroči sesalno in tlačno vznemirjenje, kar povzroči puščanje ali zrušitev vodnjaka. Vsebnost peska je visoka in usedlina v luknji je gosta. Povzroča, da se stena luknje zruši zaradi hidracije in zlahka povzroči, da koža gnojevke odpade in povzroči nesreče v luknji. Hkrati visoka vsebnost usedlin povzroča veliko obrabo cevi, svedrov, tulcev cilindrov vodnih črpalk in batnic, njihova življenjska doba pa je kratka. Zato je treba pod predpostavko zagotavljanja ravnovesja formacijskega tlaka čim bolj zmanjšati gostoto gnojevke in vsebnost peska.
3.3 Gostota gnojnice v mehkih tleh
Če je gostota gnojevke v mehkih slojih zemlje prenizka ali je hitrost vrtanja prehitra, bo prišlo do zrušitve luknje. Običajno je bolje ohraniti gostoto gnojevke pri 1,25 g/cm3v tej plasti zemlje.

4. Običajne formule za gnojevko
V tehniki obstaja veliko vrst gnojevke, vendar jih lahko glede na kemično sestavo razvrstimo v naslednje vrste. Metoda sorazmerjanja je naslednja:
4.1 Na-Cmc (natrijeva karboksimetil celuloza) gošča
Ta gošča je najpogostejša gošča za povečanje viskoznosti, Na-CMC pa igra vlogo pri nadaljnjem povečanju viskoznosti in zmanjšanju izgube vode. Formula je: 150-200 g visokokakovostne gline, 1000 ml vode, 5-10 kg natrijevega pepela in približno 6 kg Na-CMC. lastnosti gnojevke so: gostota 1,07-1,1 g/cm3, viskoznost 25-35s, izguba vode manjša od 12ml/30min, pH vrednost približno 9,5.
4.2 Gošča železove kromove soli-Na-Cmc
Ta zmes ima močno izboljšano viskoznost in stabilnost, železova kromova sol pa igra vlogo pri preprečevanju flokulacije (redčenja). Formula je: 200 g gline, 1000 ml vode, približno 20 % dodatka čiste alkalne raztopine pri 50 % koncentraciji, 0,5 % dodatka raztopine ferrokromove soli pri 20 % koncentraciji in 0,1 % Na-CMC. Lastnosti gošče so: gostota 1,10 g/cm3, viskoznost 25 s, izguba vode 12 ml/30 min, pH 9.
4.3 Gnojnica lignin sulfonata
Lignin sulfonat izhaja iz odpadne tekočine iz sulfitne celuloze in se na splošno uporablja v kombinaciji z alkalnim sredstvom iz premoga za reševanje preprečevanja flokulacije in izgube vode v gnojevki na podlagi povečanja viskoznosti. Formula je 100-200 kg gline, 30-40 kg odpadne tekočine iz sulfitne celuloze, 10-20 kg alkalnega sredstva iz premoga, 5-10 kg NaOH, 5-10 kg sredstva za odstranjevanje pene in 900-1000 L vode za 1 m3 gnojevke. Lastnosti gošče so: gostota 1,06–1,20 g/cm3, viskoznost lijaka 18–40 s, izguba vode 5–10 ml/30 min in med vrtanjem je mogoče dodati 0,1–0,3 kg Na-CMC, da se dodatno zmanjša izguba vode.
4.4 Gnojnica huminske kisline
Gnojnica huminske kisline uporablja kot stabilizator alkalno sredstvo iz premoga ali natrijev humat. Lahko se uporablja v povezavi z drugimi zdravili, kot je Na-CMC. Formula za pripravo gnojevke huminske kisline je dodajanje 150-200 kg alkalnega sredstva iz premoga (suha teža), 3-5 kg Na2CO3 in 900-1000 L vode na 1 m3 gnojevke. Lastnosti gnojnice: gostota 1,03-1,20 g/cm3, izguba vode 4-10 ml/30 min, pH 9.
Čas objave: 12. februarja 2025