I. Uvod v absorber za razžveplanje
Glavna funkcija absorberja za razžveplanje je kroženje in pršenje brozge, pomešane z apnencem in mavcem, skozi obtočno črpalko in cevovode razpršilne plasti, da se absorbira žveplov dioksid v dimnih plinih, ki vstopajo v absorber. Žveplov dioksid, ki ga absorbira brozga, reagira z apnencem in kisikom, ki se vpiha v absorber, da nastane kalcijev sulfat dihidrat (mavec), nato pa se nastali mavec preko črpalke za odvajanje mavca odvaja v sistem za dehidracijo mavca za dehidracijo.

II. Tri funkcionalna področja absorberja za razžveplanje
Absorber lahko od zgoraj navzdol razdelimo na tri funkcionalna območja: oksidacijsko-kristalizacijsko, absorpcijsko in odrositveno območje.
(1) Oksidacijsko-kristalizacijska cona se nanaša na rezervoar absorberja, njegova glavna funkcija pa je raztapljanje apnenca in oksidacija kalcijevega sulfita.
(2) Absorpcijsko območje vključuje dovod absorberja, pladenj in več plasti pršil. Na vsaki plasti pršilne naprave je veliko votlih stožčastih šob; glavna funkcija absorberja je absorpcija kislih onesnaževal in pepela v dimnih plinih.
(3) Območje odmrzovanja ima dvostopenjske odmrzovalnike nad plastjo škropiva. Njegova glavna funkcija je ločevanje kapljic v dimnih plinih, kar zmanjšuje vpliv na opremo, ki je nameščena za njimi, in odmerjanje absorbenta.
Absorpcijska površina absorberja se nanaša na površino med središčnico vhoda v absorber in osjo najvišje plasti škropljenja. Škropljena gnojevka izpira dimne pline, ki vsebujejo žveplo, na tem območju. Zadostna višina absorpcijske površine zagotavlja višjo stopnjo razžvepljevanja. Višja kot je višina, nižji je potreben pretok obtočne črpalke ob enakih zahtevah glede stopnje razžvepljevanja.
Območje pršenja absorberja je opredeljeno kot:
(1) Razpršilni stolp: 1,5 m pod najnižjo šobo do izstopnega območja najvišje šobe.
(2) Stolp s tekočinskim stebrom: od izstopne točke najnižje šobe do 0,5 m nad najvišjim tekočinskim stebrom, ko delujejo vse črpalke za kroženje gnojevke.
Absorber je osrednja naprava sistema za razžvepljevanje dimnih plinov. Zahteva veliko kontaktno površino med plinom in tekočino, dobro reakcijo absorpcije plina in majhno izgubo tlaka. Primeren je za čiščenje dimnih plinov z veliko zmogljivostjo. V tej napravi se izvajajo naslednji primarni procesni koraki:
① Absorpcija škodljivih plinov v pralni brozgi;
② Ločevanje dimnih plinov in pralne brozge;
③ Nevtralizacija gnojevke;
④ Oksidacija vmesnih produktov nevtralizacije v sadro;
⑤ Kristalizacija mavca.
III. Sestava absorberja
Absorber je po strukturi običajno razdeljen na valj, dovod dimnih plinov in odvod dimnih plinov. Dovod in odvod dimnih plinov se običajno nahajata na sredini in na vrhu absorberja. Cilinder absorberja lahko po funkciji razdelimo na zbiralnik gnojevke, razpršilno plast in območje za odmrzovanje. Zbiralnik gnojevke se običajno nahaja na spodnjem delu dovoda absorberja, razpršilna plast in odmrzovalnik pa se nahajata med dovodom in izvodom dimnih plinov. Izhod dimnih plinov iz absorberja je lahko zgornji neposredni izhod ali vodoravni stranski izhod.
Konvencionalno območje pršenja je opremljeno s plastmi pršenja, šobami in drugimi napravami. Glede na postopek razžvepljevanja bo območje pršenja nekaterih absorberjev opremljeno tudi s pladnji, venturijevimi palicami in drugimi napravami.
IV. Zahteve glede zasnove absorberja
(1) Razmerje med kalcijem in žveplom ne sme biti večje od 1,05.
(2) Pri uporabi vgrajenega razpršilnika zraka hitrost dimnih plinov absorberja v projektnih pogojih ne sme presegati 3,8 m/s, kar je mogoče spremljati z Coriolisfnizeksrečaler.
(3) Zaželena je integrirana struktura zbiralnika gnojevke in telesa stolpa.
(4) Čas zadrževanja gnojevke v kroženju ne sme biti krajši od 4 minut, čas zadrževanja v tekočinskem stolpu pa ne sme biti krajši od 2,5 minute.
(5) Na stičišču dovodnega dimnika absorberja in navpične stene absorberja je treba namestiti obroč za zadrževanje vode in dežno prevleko.
(6) Dovod dimnika v razpršilni stolp mora biti razporejen poševno navzdol. Pri vodoravni razporeditvi vhoda je treba zagotoviti, da je najnižji položaj dimnika na prvem kolenu ob vhodu absorberja 1,5 do 2 m višji od normalne delovne gladine tekočine v bazenu z gnojevko absorberja. Dovod dimnika v stolp s tekočinskim kolonskim sistemom je lahko razporejen vodoravno ali navpično.
(7) Razdalja med sosednjimi plastmi škropljenja v praznem škropilnem stolpu ne sme biti manjša od 1,8 m.
(8) Zgornja plast škropljenja praznega škropilnega stolpa naj škropi samo navzdol, neto razdalja od najnižje plasti rosilnik ne sme biti manjša od 2 m.
(9) Pri razpršilnih stolpih, opremljenih s poroznimi pladnji in tabulatorji, morajo biti porozni pladnji in lopatice tabulatorja izdelane iz legiranih materialov, odpornih proti koroziji.
(10) Če naprava za ogrevanje in izmenjavo toplote izpušnih plinov ni nameščena, je treba pri izbiri projektnih parametrov, kot so pretok praznega stolpa, razmerje med tekočino in plinom ter vsebnost trdnih snovi v gnojevki v absorberju, upoštevati zahteve glede učinkovitosti razžvepljevanja in vpliv dejavnikov, kot je zmanjšanje količine neto kapljic dimnih plinov, ki se prenašajo.
(11) Zasnova absorberja mora biti prilagojena projektnemu območju obremenitve kotla in vsebnosti žvepla v premogu. Inteligentninejedrskemerilnik gostote gnojevkerodDolni meterPriporočljivo je spremljati gostoto apnenca in sadre na izhodu, da se zagotovi zadostna stopnja razžvepljevanja.
Čas objave: 5. februar 2025