II. Tri funkcionalna področja absorberja za razžveplanje

Absorber lahko razdelimo na tri funkcionalna področja od zgoraj navzdol: oksidacijska kristalizacija, absorpcija in cona sušenja.

(1) Območje oksidacijske kristalizacije se nanaša na bazen gnojevke absorberja, njegova glavna funkcija pa je raztapljanje apnenca in oksidacija kalcijevega sulfita.

(2) Absorpcijsko območje vključuje vstop v absorber, pladenj in več plasti razpršil. Na vsaki plasti razpršilne naprave je veliko votlih stožčastih šob; Glavna funkcija absorberja temelji na absorpciji kislih onesnaževal in letečega pepela v dimnih plinih.

(3) Območje odrositve vključuje dvostopenjske razpršilnike nad pršilno plastjo. Njegova glavna funkcija je ločevanje kapljic v dimnih plinih, kar zmanjšuje vpliv na nadaljnjo opremo in doziranje absorbenta.

Absorpcijsko območje absorberja se nanaša na območje med središčnico vstopne odprtine absorberja in tisto najvišjega sloja pršila. Razpršena gnojevka izpira dimne pline, ki vsebujejo žveplo, na tem območju. Zadostna višina absorpcijskega območja zagotavlja večjo stopnjo razžveplanja. Višja kot je višina, nižji je zahtevani pretok obtočne črpalke Pod enakimi zahtevami glede stopnje razžveplanja.

Območje pršenja absorberja je opredeljeno kot:

(1) Pršilni stolp: 1,5 m pod najnižjo šobo do izstopnega območja najvišje šobe.

(2) Stolp s tekočim stebrom: od izhoda najnižje šobe do 0,5 m nad najvišjim stolpcem s tekočino, ko delujejo vse obtočne črpalke za gnojevko.

Absorber je jedrna naprava sistema za razžveplanje dimnih plinov. Zahteva veliko kontaktno površino plina in tekočine, dobro reakcijo absorpcije plina, majhno izgubo tlaka. Primeren je za obdelavo dimnih plinov velikih zmogljivosti. V tej napravi so zaključeni naslednji primarni koraki postopka:

① Absorpcija škodljivih plinov v gnojevki za pranje;

② Ločevanje dimnih plinov in pralne brozge;

③ Nevtralizacija gnojevke;

④ Oksidacija produktov vmesne nevtralizacije v sadro;

⑤ Kristalizacija sadre.

III. Sestava absorberja

Absorber je v strukturi na splošno razdeljen na jeklenko, dovod in odvod dimnih plinov. Dovod in odvod dimnih plinov sta tipično nameščena na sredini absorberja in na vrhu absorberja. Absorpcijski valj je mogoče razdeliti na bazen gnojevke, razpršilno plast in območje za sušenje v funkciji. Bazen za gnojevko je na splošno nameščen na spodnjem delu vstopa v absorber, razpršilna plast in odstranjevalec meglice pa se nahajata med vstopom in izhodom dimnih plinov. Odvod dimnih plinov absorberja je lahko zgornji direktni odvod ali horizontalni stranski odvod.

Običajno območje pršenja vključuje pršilne plasti in šobe ter druge naprave. Odvisno od postopka razžveplanja bo pršilno območje nekaterih absorberjev opremljeno tudi s pladnji, venturijevimi palicami in drugimi napravami.

IV. Projektne zahteve za absorber

(1) Razmerje med kalcijem in žveplom ne sme biti večje od 1,05.

(2) Pri uporabi razpršilnika v stolpu hitrost dimnih plinov absorberja v konstrukcijskih pogojih ne sme preseči 3,8 m/s, kar je mogoče spremljati z Coriolisfnizkasrečaler.

(3) Prednostna je integrirana struktura bazena za gnojevko in telesa stolpa.

(4) Zadrževalni čas kroženja gnojevke ne sme biti krajši od 4 min, stolp stolpca tekočine pa ne sme biti krajši od 2,5 min.

(5) Na stičišču vstopne cevi absorberja in navpične stene absorberja je treba namestiti zadrževalni obroč in dežni pokrov.

(6) Dovodna cev praznega stolpa za pršenje mora biti urejena poševno navzdol. Ko je sprejeta horizontalna ureditev vstopa, je treba zagotoviti, da je najnižji položaj dimne cevi na prvem kolenu poleg vstopa absorberja 1,5 do 2 m višji od normalne delovne ravni tekočine bazena absorberske gnojnice. Vhodni dimnik stolpa stolpa s tekočino je lahko razporejen vodoravno ali navpično.

(7) Razdalja med sosednjima razpršenima slojema praznega stolpa za razprševanje ne sme biti manjša od 1,8 m.

(8) Zgornji razpršilni sloj praznega razpršilnega stolpa naj prši samo navzdol, neto razdalja od najnižjega sloja razpršilnika pa ne sme biti manjša od 2 m.

(9) Za razpršilne stolpe, opremljene s poroznimi pladnji in tabulatorji, morajo biti porozni pladnji in rezila tabulatorja izdelani iz legiranih protikorozijskih materialov.

(10) Če naprava za ogrevanje in izmenjavo toplote izpušnih plinov ni nameščena, je treba pri izbiri konstrukcijskih parametrov, kot so stopnja pretoka praznega stolpa, razmerje tekočina-plin in vsebnost trdne snovi v absorberju, upoštevati zahteve glede učinkovitosti razžveplanja in vpliv dejavnikov, kot je zmanjšanje neto količine prepeljanih kapljic dimnih plinov.

(11) Konstrukcijo absorberja je treba prilagoditi konstrukcijskemu območju obremenitve kotla in vsebnosti žvepla v premogu. Inteligentennejedrskemerilnik gostote gnojevkerodLonnmeterPriporočljivo je spremljati gostoto apnenca in sadre na izhodu, da se zagotovi zadostna stopnja razžveplanja.